Baterije v našem življenju

Uporaba baterij v našem življenju narašča, saj so pomemben vir energije za številne aparate in pripomočke v prostem času ali na delovnem mestu. Uporabljamo jih v prenosnih računalnikih, telefonskih aparatih, mobilnih telefonih, digitalnih kamerah, predvajalnikih glasbe, električnem orodju, pa tudi v igračah, ročnih urah, slušnih aparatih itd. Podatki za zadnjih nekaj let kažejo, da v Sloveniji nastane od 1,3 milijona do 2 milijona odpadnih baterij. Baterije in akumulatorji se razlikujejo v tem, da je akumulator oziroma akumulatorsko baterijo (sekundarna baterija) mogoče ponovno polniti, kar pri klasičnih baterijah (primarna baterija) ni mogoče.

Glavne skupine baterij in njihova uporaba   

Zakaj moramo ločevati odpadne baterije in akumulatorje?

Baterije in akumulatorji vsebujejo snovi, večinoma težke kovine, kot so: živo srebro, svinec, kadmij in nikelj, ki lahko ob nepravilnem ravnanju povzročajo negativne vplive na zdravje ljudi in okolje. Zato moramo z baterijami in akumulatorji ravnati skrbno. Še posebej pa moramo paziti, da pravilno odložimo baterije in akumulatorje, ko jih dokončno izrabimo, s čimer preprečimo možne negativne učinke snovi, ki jih vsebujejo. Nepravilno odložene odpadne baterijo namreč predstavljajo potencialno
nevarnost, ker:

• lahko onesnažijo vodo (reke, jezera) s kovinami, ki izhlapijo v zrak ob sežiganju;
• lahko težke kovine iz baterij in akumulatorjev pronicajo iz odlagališč za trdne odpadke;
• lahko okolje in vodo izpostavijo svincu in kislini;
• lahko povzročijo opekline ali poškodbe oči in kože ter
• vsebujejo močne korozivne kisline, itd.

Če odložimo odpadne baterije med komunalne odpadke obstaja možnost, da težke kovine počasi pronicajo v zemljo, površinske ali podtalne vode. Odpadne baterije iz gospodinjstva prispevajo kar 88 % živega srebra in 50 % kadmija v skupni količini komunalnih odpadkov. Pri sežiganju baterij pa obstaja nevarnost, da težke kovine, kot je živo srebro, izhlapijo v zrak, kadmij in svinec pa lahko končata v pepelu.

Odpadne baterije in akumulatorji ne sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. 

Za izdelavo ene baterije potrebujemo 50-krat več energije, kot je ta baterije proizvede! Zato z recikliranjem baterij prihranimo veliko energije, poleg tega pa ohranjamo naravne vire, saj lahko plastiko in kovine, ki jih pridobimo z recikliranjem odpadnih baterij, uporabimo pri izdelavi novih. 

Odpadne baterije in akumulatorje odlagamo v posebni zbirni zabojnik!

Ločeno zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev iz gospodinjstev je torej potrebno, da zmanjšamo količino baterij in akumulatorjev med mešanimi komunalnimi odpadki. S tem zmanjšamo možnosti negativnih vplivov odpadnih baterij in akumulatorjev na zdravje ljudi in okolje. Poleg tega je proizvodnja baterij tudi energetsko zelo potratna, zato z ločenim zbiranjem in oddajanjem odpadnih baterij in akumulatorjev omogočamo njihovo predelavo.

Odpadne baterije in akumulatorje iz gospodinjstva moramo vsi uporabniki zbirati ločeno! Brezplačno jih lahko oddajamo v posebne zbirne zabojnike, ki so nameščeni v trgovskih centrih, pri prodajalcih mobilnih aparatov in na drugih posebej označenih zbirnih mestih. Odgovornost za skrbno ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji na vse udeležence v procesu ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji prenaša skupna evropska zakonodaja, v slovenskem prostoru pa še posebej Uredba o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). V skladu z zakonodajnimi podlagami morajo proizvajalci, pridobitelji, uvozniki ter distributerji baterij in akumulatorjev zagotoviti brezplačno zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev.

Sicer pa lahko ločeno zbrane odpadne prenosne baterije in akumulatorje oddamo tudi:

• v zbirne centre izvajalcev javnih služb (komunalnih podjetij) ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov,
• neposredno zbiralcu odpadnih baterij in akumulatorjev ali v zbiralnicah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, če jih zbiralec vzpostavi, in
• v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov, ki jih organizirajo komunalna podjetja.

Največji vir živega srebra v komunalnih odpadkih predstavljajo baterije - še posebej alkalne in gumbaste baterije.

Nasveti za ravnanje z baterijami:

• Izklopite napravo na baterije, ko naprave ne uporabljate.
• Odstranite baterije iz naprave, ki je dalj časa ne boste potrebovali.
• Ne mešajte starih baterij z novimi; kadar se mešajo stare in nove baterije, lahko pride do iztekanja, ki lahko povzroči poškodbe ljudi ali naprav.
• Ne polnite ponovno baterij, na katerih ni označeno, da se lahko ponovno polnijo (»rechargeable«), saj lahko povzročite iztekanje snovi iz baterije.
• Ne izpostavljajte baterij ognju, saj lahko povzroči eksplozijo baterije.
• Ne odpirajte obloge baterije.
• Uporabljajte baterije, ki jih je mogoče ponovno polniti.
• Baterije zbirajte in oddajajte ločeno v posebne zbirne zabojnike!